??????????? Naj za?nem s predrzno tezo: slovenski film ?e nikoli po osamosvojitvi ni bil v tako dobri formi kot leto?njo jesen. Res, imeli smo ?slovensko pomlad? leta 1997, ko nas je slovenski film z Outsiderjem in Ekspres ekspresom na ?elu prvi? prepri?al, da se ga spla?a gledati. Res, ta ustvarjalni zagon se je podalj?al tja ?ez prelom stoletja, ko sta V leru in Kruh in mleko prepri?ala ?e tiste najzahtevnej?e kritike. In res, tudi po tem je slovenski film proizvedel serijo izjemnih uspe?nic, kot so Kajmak in marmelada, Petelinji zajtrk in Gremo mi po svoje, vmes pa mimogrede prepri?al tudi kak?no tuje ob?instvo s filmoma Rezervni deli in O?a. Vse to je res. Nikoli v tem ?asu pa nismo v obdobju enega samega letnega ?asa pri?akovali tako zgo??ene in raznovrstne ponudbe filmov kot prav leto?njo jesen. In veste kaj? To ni naklju?je. Gre za trend, ki se je gradil zadnjih nekaj let.
?
??????????? Poglejmo malce nazaj. ?e pred par leti je bil slovenski film v veliki krizi. Tam leta 2006 je bila na prestolu prva Jan?eva vlada, pregovorno neusmiljena do svobodnega umetni?kega izraza in tudi slovenski film je zaradi tega mo?no trpel. Letnico 2006 sta zaradi zastojev v filmski produkciji nosila samo dva (!) igrana celove?erca, Osebna prtljaga in No? (pa ?e ta je bil nizkoprora?unski prvenec, v celoti posnet na ?vedskem in v ?ved??ini). In ker je najtemnej?a ura pred son?nim vzhodom, se je od leta 2008 naprej zadeva za?ela urejati in stabilizirati. Slovenska produkcija se je postopoma ustalila pri ?tirih celove?ercih na leto, kar velja za sprejemljiv kompromis med nizko- in visokoprora?unskimi produkcijami za dostojen tok slovenske filmske letine. Zgodilo se je ?e nekaj drugega ? ravno takrat je prva generacija slovenskih poosasmovojitvenih re?iserjev dozorela in posnela vrsto solidnih filmov: Lapajne Osebno prtljago, ?terk 09:06, Kozole Slovenko, ?kafar O?a, Burger Circus Fantasticus, za name?ek pa je zgodil skrajno nepri?akovan fenomen Ho?evarjevega Gremo mi po svoje. Slovenski filmi naenkrat ni bil ve? mrtev.
?
??????????? Od tukaj so se stvari samo ?e izbolj?evale. Kon?no se je na?teti prvi generaciji (rojeni v 60-ih letih) za?ela pridru?evati ?e druga, mlaj?a, rojena tam nekje v letih 1978 in 1985, ki je za?ela presegati omejitve, s katerimi so se re?iserji soo?ali prej. Ti mladci in mladenke so bistveno bolj zverzirani v digitalni tehnologiji in sodobnih oblikah komuniciranja in promoviranja, kar se je odrazilo na bolj aktivnem, mednarodno zastavljenem pojmovanju filmske produkcije. S filmi, kot so Gazvodov Izlet, Omerzujev Mlada no? in Luzarjev Sre?en za umret in obetajo?imi Rokom Bi?kom, ?igom Vircem, Ur?o Menart in drugimi je tudi pri nas zavel sve? veter, saj so vsi omenjeni presenetili z novimi pristopi k filmskemu ustvarjanju in kar nekako v ozadje potisnili svoje starej?e filmske kolege. K njim lahko mirne volje dodamo ?e Mitjo Okorna, ki je iz tujine ?e tako ali tako vedno udarjal po slovenskem filmu starej?e generacije.
?
??????????? In tako smo torej tukaj, pred filmsko sezono 2013/14. Jesen bo tokrat zares izjemna in polna izdelkov, ki se jih lahko veselimo. V art kinih po Sloveniji, med katere spada tudi Kino Metropol, nas ?aka kombinacija filmov iz lanske sezone, ki ?e kro?ijo po slovenskih kinih, in predvsem novo zalogo sve?ih projektov, ki bodo sredi septembra predstavljeni na Festivalu slovenskega filma. V skladu s prej zapisanim se bo tudi tu ?e naprej odvijala bitka med starej?imi re?iserji in omenjenim novim rodom, ki je do sedaj ?e kar dobro prevzel vajeti v svoje roke. Film Vaje v objemu Metoda Pevca, je poleti razprodal projekcijo na Ljubljanskem gradu. Vaje v objemu je lanski film v obeh pogledih: ker izhaja iz lanske sezone in ker gre za starej?ega re?iserja, ki se ?e trudi dr?ati stik z mladimi. Kar pa ne pomeni, da ne bo na?el svojega ob?instva: gre za dostopen film za naj?ir?e ob?instvo, predvsem pa bo v?e? tistim, ki so jim pri srcu lahkotnej?i ve?eri pred filmskim platnom.
?
??????????? ?e takoj za tem pa se bo za?ela glavna stvar. Glavnino pri?akovanj zahtevnej?ih ljubiteljev filma predstavljata filma, ki izhajata iz podmladka ?filmske ?ole? Janeza Lapajneta. Najprej seveda Dvojino, drugi film Nejca Gazvode, ki bo posku?al naslediti kriti?ko super uspe?ni Izlet z novo pripovedjo o izgubljeni generaciji, tokrat z mednarodnim pridihom. Gazvoda je ve?krat poudaril, da gre za delo, ki subtilno na?enja vrsto vpra?anj, tako generacijskih, politi?nih kot tudi spolnih, zato lahko morda pri?akujemo kan?ek bolj zahteven film od njegovega prvenca. Isto?asno kot Dvojina pa je svojo pot po mednarodnih festivalih za?el te?ko pri?akovani Razredni sovra?nik, prvenec Roka Bi?ka. Slednji je podrobnej?e opazovalce prepri?al ?e s svojimi izvrstnimi kratkimi filmi Dan v Benetkah, Lov na race in Dru?ina in res bo zanimivo videti, kako bo mladi re?iser svoje sposobnosti prenesel v dalj?o formo. Razredni sovra?nik se je uvrstil v program filmskega festivala v Benetkah, kar je za slovenski film zavidljiv uspeh, ki ne pride kar sam od sebe. ?e posebej pod vodstvom novega programskega direktorja Alberta Barbere (ki je mo?no zmanj?al ?tevilo filmov na festivalu in dal prednost kakovosti) uvrstitev v festival tak?nega kalibra ?e sama po sebi pomeni potrditev kakovosti. Razredni sovra?nik je nastal v duhu francoskega filma Razred (2008) Laurenta Canteta, vendar z? malce druga?no, temnej?o tematiko, ki se bolj kot medetni?nih odnosov dotika zgodovine in odnosov med generacijami. Film je izvrstno gradivo za vpeljavo dijakov v razmi?ljanje o filmih in o sebi, zato se bo film zagotovo zna?el na programih kulturnih dnevov srednjih ?ol. Ob omenjenih dveh filmih nas ?akajo ?e ?efurji raus Gorana Vojnovi?a, ki je morda s priredbo svojega romana vendarle posnel dostojen prvenec, potem ko se je Piran-Pirano izkazal za preambicioznega. V kina pa bo seveda pri?lo tudi nadaljevanje filma Gremo mi po svoje, ki bo zagotovo ponovno napolnilo dvorane multipleksov. Iz ozadja bodo malce manj odmevno medtem napadli Adria Blues Miroslava Mandi?a, Zapelji me Marka ?anti?a in Panika Barbare Zemlji?.
?
??????????? Tako bo torej letos: za vsakega bo na voljo nekaj. Slovenski film je v situaciji, ko bo v roku nekaj mesecev ponudil vrsto raznolikih filmov, na eni strani za mlaj?e, na drugi za zahtevnej?e ob?instvo, na eni strani za multiplekse, na drugi za art kina, na eni strani za doma?o publiko, na drugi za kro?enje po mednarodnih festivalih. Res junak in velik cinik bo moral letos biti tisti, ki si bo drznil prav vse na?tete filme ozna?iti za polom. ?e sam se spomnim ?asa izpred par let, ko smo na Festival slovenskega filma v Portoro? hodili samo najbolj pogumni ljubitelji filma, ve?ina pa je raje ostajala doma in ob festivalu zamahnila z roko, ?e? da kratica FSF ne pomeni Festival slovenskega filma, temve? Festival slabega filma. Ti ?asi so, vsaj zaenkrat, mimo. Naj traja!
?
Matic Majcen
