| Zvrst: | dokumentarni |
| Leto: | 2023 |
| Država: | Srbija / Črna gora / Francija / Hrvaška |
| Dolžina: | 105 min |
| Režija: | Mila Turajlić |
| Scenarij: | Mila Turajlić |
| IMDb |
Projekciji sledi predavanje Vanje Gajić: Jugoslavija, protikolonialni boj in osvobajajoč pogled kamere
Dokumentarec skozi posnetke Titovega snemalca Stevana Labudovića obuja nastanek gibanja neuvrščenih in prizadevanja za svet onkraj hladnovojne delitve. Zgodba o osvobajanju izpod kolonialne oblasti ter vlogi filmske kamere pri oblikovanju političnega in zgodovinskega spomina.
Leta 1961 se v Beogradu zberejo voditelji držav, ki iščejo samostojno pot med vzhodnim in zahodnim blokom. Med snemalci zgodovinskega srečanja je Stevan Labudović, ki s kamero spremlja Titova potovanja in prelomne trenutke osamosvajanja nekdanjih kolonij. Režiserka Mila Turajlić skozi njegove spomine in arhivsko gradivo Filmskih novosti raziskuje upanje, politične ambicije in solidarnost, iz katerih je zraslo gibanje neuvrščenih. Ob tem izriše podobo Jugoslavije v času njenega največjega mednarodnega vpliva.
O predavanju:
Leta 1959 je bil Stevan Labudović, Titov najljubši snemalec, poslan na solidarnostno misijo v Alžirijo, da bi s snemanjem Fronte narodne osvoboditve podprl alžirski protikolonialni, narodnoosvobodilni boj. Do alžirske osvoboditve leta 1962 je Labudović posnel okoli 83 kilometrov filmskega traku. Ti posnetki so služili kot praktično edina protiutež francoski propagandi, ki je s svojim filmskim materialom poskušala ustvariti sliko napredka, miru in rasne enakopravnosti, ki naj bi jih francoska okupacija prinesla Alžiriji. Mila Turajlić v filmskem dvojčku Dosje Labudović raziskuje pol pozabljeno zapuščino Jugoslavije, zakopano na filmskih kolutih v beograjskem arhivu Filmskih novosti. Raziskovalka, filmarka in “artivistka” naslika osebni portret Labudovića, ki je danes v Alžiriji slavljen kot narodni heroj, prek njegovih pričevanj in arhivskih posnetkov pa sestavi tudi portret ideologije tretje poti in mednarodne solidarnosti, ki jo je v prvih desetletjih svojega obstoja predstavljala SFRJ. Kaj ta zapuščina pomeni danes, ko je politična alternativa, ki je pred dobrega pol stoletja predstavljala steber jugoslovanske družbe, praktično nepredstavljiva?
